Odziv na rop Poštno logističnega centra v Ljubljani in poziv Slovenskemu državnemu holdingu
29. 12. 2017 zvečer je delavce na Poštno logističnem centru (PLC) v Ljubljani obiskal generalni direktor Pošte Slovenije, d. o. o. Boris Novak. S stiski rok jim je zaželel srečno novo leto, se je pa staro zaključilo s šokom: dobro uro potem, ko se je generalni odpeljal, se je zgodil rop kot v filmu. Pošte so očitno lahka tarča, v zadnjih letih jih je obiskalo dosti roparjev, na prvi poletni dan leta 2011 pa se je zgodila najhujša tragedija, ko je na pošti v Kresnicah zaradi strela umrla poštna uslužbenka.
V sindikatu ne pristajamo na tovrstne prakse Pošte, med katerimi je tudi opustitev dolžne skrbnost in ravnanja
SPD
Tokrat se je drama odvila na varovanem območju naše najpomembnejše logistične točke, v štirih so se s kombijem lahkotno zapeljali mimo varnostnikov in mirno počakali, da se denar natovori, napadli enega uslužbenca, ki jo je k sreči dobro odnesel, če odštejemo šok, nato pa pobasali kovčke in izginili (policija je v izjavi za javnost navedla, da so bile v ropu odtujene poštne pošiljke).
To je slika Pošte Slovenije: nova grafična podoba, všečne izjave za medije o obvladovanju logističnih in drugih izzivov ter veliki skrbi za varnost blaga in zaposlenih, senčna stran te “zgodbe o uspehu” pa je zelo drugačna in predvsem zelo obsežna. Kot zanimivost je potrebno povedati, da je naš generalni direktor prišel k Pošti kot direktor sektorja za korporativno varnost. Z drugimi besedami, je odgovorna oseba projekta večletnih izboljšav tehničnega varovanja objektov, tvarine in zaposlenih na Pošti, ki pa ne daje željenih učinkov, rop znotraj varovanega območja PLC, z vsemi varnostniki, kamerami in drugimi varnostnimi ukrepi, je le še enkrat več dokazal veliko luknjo tega sistema. Tudi ali ravno zaradi številnih zunanjih
sodelavcev bi moralo poslovodstvo upoštevati predlog sindikatov, da se za zaposlene na Pošti uvede informacijski sistem s kartično tehnologijo za kontrolo pristopa in upravljanje delovnega časa. Nedopustno je, da se z vednostjo odgovornih državnih institucij Pošti dovoljuje zaobitev Pravilnika o načinu prevoza in varovanja denarja in drugih vrednostnih pošiljk.
Varčevalni ukrepi so posegli tudi na to področje: Pošta ne najema varnostnih služb z oboroženimi varnostniki in blindiranimi vozili, ampak sami prevažamo gotovino v poštnih pošiljkah in s tem zaobidemo vse potrebne pogoje in varnostne ukrepe za prenos, prevoz in varovanje gotovine ter drugih vrednostnih pošiljk. Delavci smo iz dneva v dan bolj nezadovoljni in nepripravljeni delati pod takimi pogoji, zato pošto zapuščajo ljudje, ki so ji namenili ogromno let, veliko novih sodelavcev pa odide še preden se vpeljejo. Zaradi kadrovske podhranjenosti in neorganiziranosti “naj logističnega podjetja v Sloveniji”, kot se sami poimenujemo, se je lani prvič zgodilo, da v prazničnem decembru nismo
dostavili vseh voščilnic pred božičnimi prazniki. PLC se polni z nerazdeljenimi poštnimi pošiljkami, naša kakovost pada. Ker pa je zaposlenim mar za podjetje v katerem delamo, smo tudi v sindikatu
že večkrat zahtevali spremembo organizacije dela in predlagali konkretne ukrepe, ki bi po našem mnenju zagotovili zadovoljstvo strank in zaposlenih ter pošti povrnili renome. Vendar ušesa poslovodstva ostajajo bolj kot ne gluha. Zdi se nam, kot bi mu bilo naročeno, da nekoč bleščeče podjetje destabilizira iz nam neznanih razlogov, mogoče celo zaradi privatizacije kot se je zgodilo že z marsikaterim državnim podjetjem – se ve, po logističnih podjetjih je veliko povpraševanje, in četudi Pošta ni na javnem spisku, še ne pomeni, da temu ni tako. Še večji sum se nam je porodil na sestanku z upravo Slovenskega državnega holdinga (SDH), go. Lidiio Glavina in go. Nado Drobne Popovič, ko je upravljalec državnega premoženja naše poslovodstvo pohvalil, reprezentativna sindikata pri Pošti pa pozval k razumevanju in kooperativnosti. Ravnokar je bila zamenjana uprava Luke Koper, med drugim tudi zaradi neobvladovanja tveganj in nepravilnosti v zvezi z delavci, ki delajo pri izvajalcih pristaniških storitev. SDH in celoten politični spekter so se poenotili, da je potrebno njihov položaj urediti skladno z zakonodajo in preprečiti bogatenje “gazd”, široka civilna javnost pa je robantila nad visokimi dobički Luke, ki naj bi bili ustvarjeni tudi z izkoriščanjem teh delavcev. Hkrati so luški upravi očitali, da sicer posluje dobro, a da rekordni dosežki iz leta v leto niso dovolj in da bi bilo lahko poslovanje še boljše. Primerjava se ponuja sam od sebe: manjko zaposlenih na Pošti se krpa z najemanjem zunanje delovne sile, tj. študentov in pogodbenikov, v zaposlitvenih oglasih pa se objavlja prosta delovna
mesta za določen čas. Na Pošti se sklepa posle izpod konkurenčne cene, ali drugače povedano, brez dodane vrednosti, pri čemer se vsakoletno povečujejo število škodnih zahtevkov zaradi izgub, poškodb in kraj poštnih pošiljk, število bolniških odsotnosti delavcev, število neizkoriščenih dni
letnega dopusta in fluktuacija zaposlenih – je vse našteto odraz gospodarnega in zaposlenim prijaznega vodenja Pošte Slovenije? Nikakor, delavci klecamo pod obremenitvami, naši urniki so nategnjeni, mesečni dohodki so kljub doseženi povišici prenizki za tak obseg dela, dobiček podjetja pa nizek. Ta bi bil še nižji, če se ne bi varčevalo na naših hrbtih, saj novi posli in ustanavljanje hčerinskih podjetij ne izkazujejo hvalevrednih rezultatov. Poleg tega sta bila dva zaposlena ujeta v kriminalistične prisluhe, eden je zdaj že bivši direktor sektorja za korporativno varnost, ki pa ostaja na Pošti, zaposlen kot strokovni koordinator – specialist.
Negospodarno poslovanje in ne-zagotavljanje varnosti pri delu, zaradi česar se na Pošti dogajajo tudi ropi in poškodbe pri delu, kar spada v kategorijo hujših kršitev delovnih obveznosti (oba očitka zdaj že bivši luški upravi), ali drugače povedano, ščitenje suma korupcije obtoženih prijateljev, slabi
izkazi, ne-obvladovanje varnostnega in kadrovskega, torej za pošto ključnih področij, s tem povezana različna dokazljiva, ne samo papirnata tveganja, a naše poslovodstvo, za razliko od luškega, uživa polno zaupanje SDH-ja in države?! Možna je le ena razlaga: luška uprava ni bila od nikogar in ni podlegala pritiskom različnih akterjev, ki imajo za naše pristanišče očitno pripravljen podel scenarij, zato je morala oditi, uprava Pošte pa ostaja, ker nekomu v politiki pripada, morda zato, ker uslužno zaposluje politično ali kako drugače interesno povezane posameznike, morda zato, ker sklepa posle s točno določenimi podjetji pod blazno ugodnimi pogoji za stranko, morda zato, ker sponzorira in donira komu ljubim društvom, klubom itd.?
V sindikatu ne pristajamo na tovrstne prakse Pošte, med katerimi je tudi opustitev dolžne skrbnost in ravnanja. Naši dopisi so bili zaenkrat kot bob ob steno, zato bomo lastnika oziroma SDH pozvali k ustreznim ukrepom, med drugim tudi k izredni reviziji poslov Pošte Slovenije. Naš interes je delati v podjetju, ki bo vsem v ponos, zato pričakujemo čimprejšnjo primerno obravnavo našega poziva.